Ocena gledališke predstave iCankar

V sredo, 24. 10. 2018, so si učenci 9. razreda v KCJT ogledali gledališko predstavo o Ivanu Cankarju in nekaterih njegovih delih, ki je nastala ob 100. obletnici pisateljeve smrti. Slovenski gledališki kritiki so jo ocenili zelo visoko, mi pa smo povprašali za mnenje naše učence. Nekateri so jo pohvalili, drugi pa so se v modernem, nevsakdanjem prikazu utrinkov iz pisateljevega življenja in dela teže znašli.

  • Predstava je bila ena najboljših, kar sem jih do sedaj videla. Všeč mi je bila scena, ki je bila kljub skromnosti primerna za vse prizore. Podobno velja tudi za kostume, ki niso bili časovno določljivi.

 

  • Predstava je lepo tekla, čeprav so si le trije igralci velikokrat izmenjali vloge. Sliši se zapleteno, a smo gledalci lahko sledili prizorom iz Cankarjevega življenja in predstavitvam nekaterih njegovih del. Slišala sem, da so si igralci zamislili besedilo s pomočjo improvizacije – kar je verjetno res, saj na gledališkem listu ni zabeležen avtor teksta. Predstavo so popestrili z zvočnimi učinki, z igro svetlobe in posebnimi učinki. Motilo me je le to, da celotno besedilo ni bilo dobro slišno, saj so igralci pogosto govorili eden čez drugega.

 

  • Predstava je bila hecna, tudi malo zmedena. Ni mi bilo všeč, ker je igralka igrala tudi moške vloge. Sicer je bilo zanimivo, tudi napeto, ko je Cankar pripovedoval zgodbo o Polikarpu.

 

  • Predstava je bila le deloma zanimiva. Dobro je bil predstavljen umetnikov življenjepis. Najbolj zanimiva je bila zgodba o nesrečnem Polikarpu, ker se je takrat na odru največ dogajalo. Motilo me je, da so igralci prevzemali ženske vloge in dim je smrdel

 

  • Bilo je še kar zanimivo. Ime Polikarp mi ni bilo všeč – ni čudno, da se ga je literarni lik želel znebiti. Dim je bil dober, zvočni efekti so bili v redu.

 

  • Predstava mi je bila všeč zaradi znanih igralcev in ker so Cankarjevo življenje prikazali na bolj modern način. Nekateri prizori so bili smešni, drugi pa celo malo strašljivi. Dim, ki je pripomogel k skrivnostnosti, je zelo smrdel, a je naredil predstavo bolj zanimivo

 

  • Predstava mi je bila všeč, ker je bila obarvana s humorjem. Mogoče je bila malo prekratka. Dal bi ji osem točk od desetih.

 

  • Predstava je bila zanimiva zaradi zgodbe in drugačne, nenavadne izvedbe. Igralci so igrali več vlog, čemur je bilo sprva teže slediti. Ko sem se navadila, pa se mi je tudi to zdelo zanimivo. Motila me je scena, ki se ni spreminjala.

 

  • Gledališčna predstava mi ni bila všeč, ker je bila preveč zmedena, saj so igralci menjavali vloge. Najbolj mi je bila všeč smrdeča megla.

 

  • Super so predstavili življenje in delo Ivana Cankarja. Skromna scena je bila dobro uporabljena.

 

  • Predstava mi je bila všeč, ker so igralci na lep in zabaven način predstavili pomembnejše dele Cankarjevega življenja. Na bolj sodoben način so odigrali nekaj anekdot in najbolj znanih črtic.

 

  • Najboljši del predstave je bila zgodba o Polikarpu, ki je bila hkrati tragična in strašljiva. Igralci so menjavali vloge in s hitrim prehajanjem iz prizora v prizor prikazali dele Cankarjevega življenja in književnosti.

 

Izbrala in uredila Leon Bučar in Bor Tekstor, 8. a