Vandrovček lepo je bit, holari, holaro, in po širnem svetu it, holarijaro! Veter se z lasmi igra, holari, holaro, sinja obla je neba, holarijaro! (Fran Milčinski Ježek)

Dopoldne, 11. 5. 2019, smo v šolo povabili starše učencev, ki s svojo ustvarjalnostjo bogatijo šolske dni, z namenom, da si ogledajo različne kulture dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo učenci Osnovne šole Center.

Po nastopu kvarteta učencev 7. razreda so se naši gostje prelevili v vandrovce in se pod vodstvom učiteljic pod raznobarvnimi dežniki podali po šoli ter si na raznih prizoriščih ogledali, kaj smo učenci pripravljali zanje in za druge obiskovalce šolskih prireditev skozi celo šolsko leto. Različne barve umetnosti so se zlile  v mavrico prizorov, v katerih so sodelovali učenci – od najmlajših pa do najstarejših. Dobesedno pa sta svoje barve zlili na papir Maja Mikša, 8. c, in Lara Nagelj, 9. a. Na šolskem dvorišču sta pokazali svoj slikarski talent. “Rada rišem živali, še posebej konje. Moja najljubša risarska tehnika je risanje s svinčnikom,“ je povedala Lara, Maja pa je dodala, da najraje odide v naravo, se poglobi v njeno lepoto in to izrazi na platnu.

Šolske hodnike preplavili starši, ki so se spominjali časov, ko so tako kot mi tekali po hodnikih in žulili učbenik za učbenikom. “Kje so dnevi, ko sem kot pionir sedel v šolsko klop? Kje so časi, ko sem v oguljeni usnjeni jakni prihitel v šolo pisat test?. To so bili dnevi, ki jih nikoli ne bom pozabil,” je povedal eden od staršev, ki je obiskoval našo šolo, hkrati pa dodal, da naj se trudimo in nadgrajujemo svoje znanje.

V pritličju smo se potopili v obdobje našega pesnika Prešerna. Mitja Dolšina je v vlogi dr. Fig pripovedoval o svojem času in ga primerjal z današnjim svetom. Požel je glasen aplavz. Nato smo si ogledali ples, sodobno igro in kamišibaj (edinstveno obliko pripovedovanja zgodb ob slikah) – vse na temo Prešernove poezije.

V prvem nadstropju se je nahajala razstava likovnih del, starše pa smo vljudno pozvali k pisanju voščil. Komu, zakaj? Ker naša šola letos praznuje 90 let. Ob častitljivi obletnici je prav, da se pohvalimo z doseženimi uspehi in načrtujemo izboljšave. Eden od vrhuncev vsakega šolskega leta so nastopi našega otroškega pevskega zbora Gumbki, ki ga že mnogo let predano in uspešno vodi učiteljica Jana Zorko. Tudi v soboto so nas popeljali skozi svet glasbe in nas navdušili z otroško razigranostjo.

Na zgornjem hodniku, kjer ima pouk razredna stopnja, sta nas pričakala otroški pevski zbor starejših Gumbkov in mladinski pevski zbor. Starše so z melodijami in harmonijami popeljali v mlada leta in v njihova srca posadili nekaj, kar se rodi ob okušanju prvošolske torte in se konča z valeto. “Pravo prijateljstvo gore premika. Prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika,” je napisala pesnica  Bina Štampe Žmavc. O prijateljstvu je tekla beseda kamišibaja in na to temo je bil posnet kratek film.

Vsi obiskovalci so se ustavili tudi v veliki telovadnici, kjer je godel  Center band, ki ga že pet let vodita Jana in Tomaž Zorko. Njihovo sozvočje je bil lep zaključek našega vandranja. Tako smo preko mavrice raznobarvnih dejavnosti prišli do zaklada – znanja in ustvarjalnosti, ki dajeta smisel naši ustanovi že vseh 90 let.

Kulturno dopoldne je pred šolskimi vrati zaključila ravnateljica Marta Pavlin, ki je povedala: “Vsi se zavedamo, da so naši učenci zelo nadarjeni, kar je bilo moč videti tudi danes. Da pa bi jih za ves trud tudi nagradili in spodbudili, bomo naslednje leto podelili tudi nagrado kulturnika šole.”

 Vandrovček lepo je bit, holari, holaro, in po širnem svetu it, holarijaro! Veter se z lasmi igra, holari, holaro, sinja obla je neba, holarijaro! (Fran Milčinski Ježek)

 

Aša Slapnik, 8. a

(Skupno 47 obiskov, današnjih obiskov 1)