Tako kot je bilo 22. januarja 1920, ko se je rodila Katja Rupena, najverjetneje veliko snega, je simbolično naletaval sneg tudi 103 leta kasneje, 22. januarja 2023, ko sta Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto in Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Mestne njive – Ločna – Mačkovec pri doprsnem kipu Katje Rupena pred našo šolo pripravila prvo spominsko slovesnost ob rojstnem dnevu učiteljice, partizanske aktivistke in narodne herojinje.
Mitja Gros, predsednik krajevne organizacije, je predstavil svetel lik Katje, nastopili pa so tudi trije učenci naše šole, Iza Zupančič, David Matjašič in Iva Šinkovec. Iz Monografije o Katji Rupena, ki je izšla v letu 2020 kot 2. list naše šolske Rastoče knjige, je David Matjašič prebral odlomek o poklicu in poslanstvu mlade partizanke. Zavzetost za izobraževanje mladih in iskrena želja po odpravi krivic so bili glavni razlogi, da se je vključila v osvobodilno gibanje. Moč je črpala iz iskrene in neomajne vere v lepšo prihodnost. Iza je prebrala odstavek iz pisma, ki ga je Zora Katja Rupena pisala svoji mami, ki jo je med vsemi najbolj pogrešala. Zaradi pomanjkanja papirja je bilo pismo zapisano z drobno pisavo in zgoščeno. Iz njega pa je vel neverjetni optimizem in posluh do detajlov iz narave, je v spominih dodala gospa Vera Klopčič, Katjina sestrična. Na željo KO Združenja borcev za vrednote NOB je Iva recitirala pesem Karla Destovnika Kajuha Partizanovo slovo.
Katja Rupena po smrti ni bila pozabljena. V spomin nanjo se je po njej imenoval pionirski odred v Osnovni šoli Ivana Cankarja v Mariboru, imela je spominski prostor v muzeju v Novi Gorici, njeno ime je nosilo tudi kulturno umetniško društvo pri Lenartu v Slovenskih goricah, po njej so se v Tomažu pri Ormožu po vojni imenovali lovska družina, zadruga in pionirski odred. Naša šola je bila po njej imenovana 30 let, in sicer v letih od 1961 do 1991.
Ob koncu svojega nagovora je Gros poudaril, da nekdanji učenci, ki smo obiskovali šolo pod imenom Katja Rupena, še danes s ponosom povemo, da smo hodili ‘na Katjo’. Ne samo zato, ker je to stara novomeška šola z dušo, pač pa tudi zato, ker smo tam prvič slišali za mladega pesnika Karla Destovnika, ki je tako lepo zapisal o težkem in življenju polnem nevarnosti zaradi fašistov in nacistov, o življenju, ki sta ga doživela mlada Katja Rupena in Karel Destovnik Kajuh v drobni umetnini z naslovom Naša pesem:
Moja pesem ni le moja pesem, / to je krik vseh nas! / Moja pesem ni le moja pesem, /to je boj vseh nas! / Biti mlad v teh težkih časih, / to se pravi brez mladosti biti mlad, / zreti starega sveta propad, / skrivati premnogo nad, / to se pravi biti mlad … / Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad!
Kip mlade partizanke pred našo ustanovo, ki že desetletja žari od mladostnih načrtov in upanja, je tudi opomnik, da je osvobodilni boj zagotovil, da je samo pod svobodnim soncem res sreča biti mlad in poln nad.
Manca Pezelj Berger
