OBRAVNAVA MOTENJ BRANJA IN PISANJA

Oblika dela: skupinska učna pomoč

Branje in pisanje sta dejavnosti, ki ju sestavljajo vidne, slušne, pojmovne, jezikovne, spoznavne, gibalne, prostorsko-časovne, lateralizacijske ter druge funkcije in sposobnosti.

Motnje v razvoju branja in pisanja se zelo pomembno povezujejo z različnimi podskupinami učnih težav in so lahko odraz različnih dejavnikov:

  • motnje pozornosti in hiperaktivnosti
  • slabših intelektualnih sposobnosti
  • slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti
  • pomanjkljive učne motivacije
  • čustveno pogojenih težav
  • večjezičnosti in socialno-kulturne drugačnosti
  • neustreznih oz. pomanjkljivih spodbud okolja
  • specifičnih učnih težav (disleksija)

V skupinsko pomoč so vključeni učenci, pri katerih na diagnostičnem testu (narek in branje) zaznamo pomembnejša odstopanja pri hitrosti in pravilnosti/napak na enem ali drugem testu. Učna pomoč poteka enkrat tedensko in se izvaja pred poukom.

Cilji: diagnostika in pomoč

SIMPTOMATIKA

Branje:

– težave pri prepoznavanju glasov, črk, ki jih označujejo, in pri njihovem pomnjenju ter uporabi v besedi;
– težave pri osvajanju glasov in črk iz zaporedja v besedi;
– nadomeščanje ene besede z drugo pri glasnem branju, npr. avto namesto kombi;
– težave v prepoznavanju in tvorbi rim, na primer v pomnjenju otroških rim in zaporedja rim;
– počasno in zatikajoče branje;
– otrok ne bere z veseljem.

Pisanje:

– težave pri pomnjenju pravopisnih pravil;
– napake pri črkovanju;
– napačno zaporedje črk;
– nedosledna raba velikih in malih črk;
– odpor do obsežnejšega pisanja, kar ima za posledico pisni izdelek, ki ni v sorazmerju z otrokovo sposobnostjo ustnega izražanja in dejanskega razumevanja teme;
– včasih nenavadna drža pisala ali nenavadna drža pri sedenju.

Spomin:

– slab kratkoročni in delovni spomin, kar ima za posledico težave v pomnjenju seznamov in navodil;
– tudi znaki slabega dolgoročnega spomina, ki so posledica zmedenosti, neustreznih učnih strategij v času učenja ali slabe organizacijske strukture.

Organizacija:

– slabe organizacijske strategije za učenje – otrok podatke zamenjuje ali napačno razume;
– slaba organizacija učnega časa, gradiva, opreme in predmetov, ki jih otrok potrebuje pri učenju, ko na primer pozabi zvezek za domačo nalogo.

Motorični razvoj:

– težave s koordinacijo in opravili, kot je zavezovanje vezalk na čevljih;
– zaletavanje v opremo v razredu, spotikanje in pogosto padanje.

Govorni razvoj:

– zamenjevanje podobnih glasov;
– slaba izgovarjava;
– težave s povezovanjem glasov v besede;
– slabo zavedanje ritma;
– slaba sintaktična zgradba (na primer slab besedni red v povedi);
– težave pri poimenovanju stvari.

DIAGNOSTIKA

 Skupinski narek v 3. razredu – selekcija za individualno testiranje glede na število in vrsto napak.

Individualno testiranje

  • Preverjanje fonološkega zavedanja (besede na določen glas, rime, prepoznavanje glasov v besedi..)
  • Preverjanje jezikovnih sposobnosti (oblikovanje stavkov ob sličici, vstavljanje besed v stavek, …)
  • Preverjanje branja – posamezne črke, besede, besedilo, številke (čas, napake, vrsta napak)
  • Preverjanje slušnega razločevanja, razčlenjevanja, pomnjenja

Razgovor z učitelji in starši.

KOREKCIJA

Enkrat tedensko se izvaja skupinska pomoč učencem, pri katerih so odkrite težave. Pomoč poteka v zadnji polovici 3. in prvi polovici 4. razreda. Namenjena je korekciji odkritih težav, poleg tega pa tudi otrokom daje možnost, da se izkažejo v manjši skupini in tako razvijajo pozitivno samozavest. Če ta pomoč ni zadostna se staršem svetuje, da vložijo zahtevo za postopek usmerjanja.

Komunikacijske sposobnosti razvijamo v smeri sprejemanja in tvorjenja sporočil. Korekcija se izvaja na vseh štirih področjih komunikacije:

  • Poslušanje
  • Branje
  • Pisanje

Branje:

  • Razločevanje podobnih likov, besed.
  • Razločevanje posameznih podobnih črk (b-d, g-p, e-a-o, m-n,..).
  • Utrjevanje vezanega in pravilnega branja.
  • Utrditev pravilnega tekočega in smiselnega branja, navajanje na doživeto branje.
  • Opora in povratna informacija pri branju.
  • Urejanje besed v stavke.
  • Urejanje stavkov v besedilo.
  • Popravljanje napak (zamenjane besede, slovnične napake).
  • Branje slovnično težavnejših besed.
  • Branje enostavnejših, oblikovno prilagojenih besedil (večje črke, razmik med vrsticami) s preverjanjem bralnega razumevanja.

Pisanje:

  • Vaje za grafomotoriko.
  • Zapis posameznih besed, tvorjenje stavkov.
  • Vaje za bogatenje besednega zaklada.
  • Širjenje kratkih povedi.
  • Utrjevanje zapisa pravopisno težkih besed (d ali t, b-p, l-u-v na koncu besede).
  • Pisanje po nareku.
  • Prepis besedila s sličicami.
  • Križanke.
  • Dopolnjevanje stavkov.
  • Opis slike.

Poslušanje

  • Razločevanje in razčlenjevanje.
  • Vaje za razvijanje slušne pozornosti in pomnjenja.
  • Preverjanje razumevanja slišane vsebine.
  • Sledenje ustnim navodilom (risanje, gibanje, obrazna mimika, narobe svet,…).
  • Iskanje rim.

Govor

  • Opis slike
  • Pripovedovanje ob sličicah.
  • Vaje za bogatenje besednega zaklada.
  • Dokončane povedi.
  • Iskanje razlik.
  • Igra vlog.
  • Selekcija in usmerjanje (premalo – preveč).

Pri izbiri vaj in ciljev se poleg otrokovih primanjkljajev in težav upošteva predvsem naslednja načela:

  • Dobro strukturirano učenje (upošteva se vrstni red osvajanja veščin in spretnosti).
  • Aktivne metode učenja in upoštevanje otrokovih interesov.
  • Multisenzorno poučevanje in učenje (delo z računalnikom, barvne opore, sličice).
  • Spodbujanje pozitivne samopodobe učenca (delo v manjši skupini, pohvala, nagrada, konstruktivna kritika, naloge prilagojene njegovim zmožnostim – doživljanje uspeha).
  • Uporabljamo učenčeva močna področja.
  • Razvijamo različne oblike kompenzacije primanjkljajov (asociacije, vizualne opore,…).
  • Spodbujanje, razvijanje, urjenje šibkih področij, korekcija primanjkljajev.

Nekaj ur bomo namenili tudi korekciji s pomočjo računalnika, zato se bodo ure občasno izvajale tudi v računalniški učilnici.

V sodelovanju z razredničarko se po potrebi za posameznega otroka izdela IDPP, kjer se opredelijo otrokove težave ter predlagajo prilagoditve pri poučevanju ter ocenjevanju.

 

Zlatka Gazvoda

(Skupno 1.429 obiskov, današnjih obiskov 1)